Tipičen je primer poljskega predsednika Kwasniewskega, ki je v komunistično stranko vstopil s 23 leti in doživel meteoritski vzpon v času diktature generala Jaruzelskega. Leta 1989 je bil v poljski vladi minister za šport, kmalu pa je kot udeleženec poljske »okrogle mize« med vlado in opozicijo navezal dobre stike s poljskimi disidenti. Leta 1995 je na volitvah že premagal karizmatičnega liderja poljske Solidarnosti Lecha Walenso, lani pa je postal celo resen kandidat za generalnega sekretarja zveze Nato.