Z grozo sem prebral, kako se ravna z umetniškimi deli v lasti države, sploh pa, da si jih nekateri uradniki (konkretno je v članku omenjen) brez težav obesijo v svojih pisarnah. Zanima me, kdo je ta, da si sploh drzne prisvajati kulturno dediščino in koliko je še takih državnih ljubiteljev lepih umetnosti! Pristojne institucije (recimo kakšna Narodna galerija ali pa bognedaj MzK), bi ob tem članku morale vsaj pro-forma zahtevati, da se omogoči prost ogled naropanih umetnin.