Z grozo sem prebral, kako se ravna z umetniškimi deli v lasti države, sploh pa, da si jih nekateri uradniki (konkretno je v članku omenjen) brez težav obesijo v svojih pisarnah. Zanima me, kdo je ta, da si sploh drzne prisvajati kulturno dediščino in koliko je še takih državnih ljubiteljev lepih umetnosti!