In prav zato naj bi bilo treba »z enim zamahom rešiti vsa odprta vprašanja«, saj naj bi bilo »le malo časa«. Prav ta korak od ideološke operacije »na sploh« (»oh, zdaj pa še ta odvečni problem...«) k ideološkemu manevru »na skrajnost« (»problem so odvečni ljudje!«) opozarja, da so »izbrisani« strateška točka konsenza v ideologiji strankarskega establišmenta.
A zakaj bi strankarski establišment potreboval točko konsenza ‐ saj vse njegove frakcije tako in tako mislijo in delajo eno in isto?