nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:



Gospod, ki nam ga je sklop fotografij v prejšnjem Mladinamitu predstavil tudi kot prvovrstnega žurerja in pravo pravcato trubaško vrtavko, je tiskovko pred številčno ne ravno najbolj navdušujočo novinarsko zasedbo začel na silovito pozitivni noti, saj se je lahko pohvalil, da jim je v enajstih dneh uspelo zbrati kar 6200 podpisanih obrazcev v podporo referenduma o gradnji džamije, kar glede na čas zbiranja v resnici sploh ne bi moglo biti boljše, ko pa ima pet okenc vsega skupaj na voljo 11.100 nabiralnih minut. Časi, v katerih živimo, po mnenju gospoda niso enostavni in v igri je veliko reči, filozofi neznosne lahkosti bivanja trosijo marsikaj, ljudstvo pa je neuko, zato nam je novinarjem na srce položil, naj vendarle ne ječimo neprestano pod jarmom svojih urednikov, ki nam režejo debelino vsakdanjega kruha. Zatem je z zanosom citiral enega od Prešernovih Ljubeznjenih sonetov, naslednje besede pa so bile vsekakor povsem njegove: »V preteklosti je bila Slovenija pod stoletno obsado turških vojakov, ki so prišli k nam s sabljo, s handžarji, zdaj pa ne prihajajo več z mečem in ognjem, temveč s svojo knjigo, ki ji pravijo Koran, v katero oni pravzaprav verjamejo in jaz to spoštujem ...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA