Če so ji kritiki peli himne, kot recimo pri Ženski za umret (1995), je bil to le lažni alarm... ee, false start. Če je igrala žensko, ki je bila distancirana in hladna, kot recimo v Portretu dame (1996), so ji očitali, da je distancirana in hladna. Če se je znašla v filmu kakega velikana, recimo v Široko zaprtih očeh (1999), Kubrickovi reviziji seksualne obsedenosti in ljubosumja, se je tam znašla le zato, ker je bila gospa Cruise.