V mjuziklu Moulin Rouge, ki ga je posnel Baz Luhrmann, najbolj ekstravagantni avstralski export, je pela, plesala, ljubila in umrla. V filmu Dogville, ki ga je režiral danski postmarksist Lars von Trier, je pribežala v malo, zakotno, pokvarjeno, bogoiskateljsko ameriško vukojebino in zaplesala s Peklom. Zdaj, v Človeškem madežu, ki ga je posnel ameriški maestro Benton, je utrujena, obupana, agonična, zlorabljena, napol pismena proletarka, ki se ljubi z akademikom.