Njegova analiza razporeditve padavin kaže, da je količina dežja v Mezopotamiji takrat upadla pod raven, ki je zagotavljala uspešno kmetijstvo. Kmetje so se zato morali preseliti in poiskati druge možnosti. Prišli so na zamisel, da bi počasne vode spodnjega toka Tigrisa in Evfrata lahko preusmerili v kanale in tako namakali polja.