Najbolj pa so morali garati kmetje, ki so polja namakali ‐ in ravno uvedba namakanja je omogočila pridelavo zadostnega presežka, s katerim so nahranili duhovnike, politike, učenjake in umetnike, katerih dejavnosti naj bi pomenile »civilizacijo«.
Glede na dodatni napor, ki so ga kmetje morali vlagati v svoja polja, je nenavadno, da so se kmetovanja sploh lotili. To vprašanje so deloma osvetlili na nedavnem srečanju ameriške geofizikalne zveze v Franciscu.