Zaradi tega sem pa prav posebej prizadet in razočaran. Nanje sem predvsem jezen, ker se izogibajo tradicionalni odgovornosti slovenskega intelektualca ‐ tu je postmodernistična drža vzvišenosti nad dnevno politiko povsem neprimerna, saj služi v resnici zgolj kot alibi za nedejavnost in strahopetnost. Predvsem mlajši kolegi se obnašajo, kot da teh problemov v naši družbi sploh ne bi bilo, zelo pogrešam konkretno artikulacijo nekaterih vprašanj v sami literaturi, s tem da je starejši generaciji njene probleme že uspelo artikulirati in verjetno ni na njej, da bi artikulirala še te novejše.