So torej naši strpni napredni trezneži take miške zaradi previdnosti, lenobe ali pa morda vsaj ščepec javnega resentimenta proti drugačnosti občutijo tudi sami?
Najboljša priložnost za poizvedbe v tej smeri se nam je zdel obisk enega izmed visokih srečanj v samem epicentru slovenske ustvarjalne besede, namreč v klubu, kamor je kulturniška srenja prejšnji torek zvečer v goste povabila najimenitnejše slovenske politike. Kateri bi bil lahko boljši napis za nad vhodna vrata v ta hram slovenske kulture kot Easy Street in kaj boljša ter duhovitejša kamuflaža za njihovo tehtno žuborenje kot milje pristne slovenske oštarije v drugem nadstropju?