Manjša ali večja odstopanja od domenjenih skrajnih meja zapravljanja bi se morala razumeti kot pravica velikega, da dela malo po svoje, ne tako kot vsi drugi.
Če pogledamo tako, normalno človeško, potem se pravzaprav sprašujemo, ali ni želja po pravici do večjih hitrosti samo, izza katerega kuka strah, da je večja hitrost tako ali tako nemogoča, zato se je pred očitki toliko bolj treba zaščititi z opozarjanjem na svoj naravno višji položaj.