nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Nekaterim literarnim zgodovinarjem se zelo primeri, da za današnje standarde morda res okorno in na trenutke celo smešno besedilo odpišejo kot ceneno malo klasiko že inherentno manjvrednega žanra, pri tem pa (sami plehki in nazadnjaški) tako zelo radi spregledajo vse moralne in tehnološke dileme, ki iz Wellsa ne delajo samo večnega vizionarja, temveč tudi za svoje čase naprednega filozofa. Fabula o krvoločnih neusmiljenih Marsovcih, ki svoje umetno avgmentirane lovke stegnejo proti našemu še relativno mlademu in čistemu planetu, nam v resnici pomeni zgolj iztočnico za razmislek o številnih žgočih vprašanjih Wellsovega časa, recimo o dometu in veljavnosti koncepta socialnega darvinizma ter o vseh potencialnih prepadih, v katere lahko vodi nekontrolirana eksponencialno razvijajoče se tehnologije in znanosti: spomnite se samo, da Marsovce, ki so se več kot očitno povampirili predvsem na krilih svojega povsem pobezljanega tehnološkega viška, na koncu pokončajo zemeljske bakterije, ki so zanje nekaj nepredstavljivo primitivnega in so jih na svojem planetu nedvomno načrtno izkoreninili že tako davno, da nanje preprosto niso računali.

Zdi se, kot da nam Wells ‐ roman je obenem zastavil tudi kot satirično kritiko na račun britanskega imperija, ki si želi s pomočjo superiorne tehnologije podjarmiti vse, na kar lahko položi šape ‐ na eni strani pred nosom pobinglja s podobo norih uničevalskih strojev kot eno izmed grozljivejših možnosti nadaljnjega človeškega razvoja, obenem pa nam postreže tudi z optimističnim odgovorom, da nas tehnologija sama na sebi gotovo ne bo transformirala v povampirjene marsovce, če se bomo le znali ves čas trdno in racionalno okleniti svoje lastne biološke dediščine.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA