Ta pravica ne more biti skrčena na tiste možnosti, ki jih starši imajo, da otroka pošiljajo k verouku, oziroma na štiri katoliške gimnazije, ampak je država dolžna, da to pravico tako uredi, da bo za državljane na najboljši možen način urejena in uresničljiva. Dokler bodo v Sloveniji sile, ki mislijo, da je država od tistih, ki so na oblasti in ne od vseh državljanov, tako dolgo seveda ne bomo govorili istega jezika in tako dolgo bo problem verske izobrazbe ideološko, politično in medinstitucionalno vprašanje, ne pa vprašanje, ki ga je potrebno rešiti iz vidika pravice staršev.
Kar zadeva grožnjo, ki sem jo omenil na začetku Trenj pa sledeče.