Vprašanje svobode veroizpovedi in pravice staršev do svobodne vzgoje otrok ni najprej vprašanje ločenosti cerkve in države ampak je najprej pravica in dolžnost staršev, ki jim država in cerkev pri tej njihovi pravici lahko samo pomagata in nič drugega. Zato je razsodba Ustavnega sodišča in slovenska šolska zakonodaja v popolnem nasprotju s to pravico staršev. Ta pravica ne more biti skrčena na tiste možnosti, ki jih starši imajo, da otroka pošiljajo k verouku, oziroma na štiri katoliške gimnazije, ampak je država dolžna, da to pravico tako uredi, da bo za državljane na najboljši možen način urejena in uresničljiva.