Zaradi vojnih hudodelstev, povzročanja splošne nevarnosti, poškodovanja tuje stvari ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, ki ga je mogoče pripisati agresorju, ni šel nihče v zapor. Če je ministrstvo za notranje zadeve z izbrisom leta 1992 želelo kompenzirati dejstvo, da konkretnih storilcev konkretnih medvojnih kaznivih dejanj ne more pripeljati pred sodnike, je bila to napaka. Ne sme se namreč zgoditi, da je za konkretno kaznivo dejanje konkretnih ljudi kaznovana abstraktna skupina.