Pričevanja govorijo denimo o tem, da so državni uradniki izbrisanim najprej uničili osebne dokumente, potem pa so jih poslali v Bosno (kjer so tedaj tekli najhujši spopadi), naj si tam uredijo papirje, ki bi sploh dokazovali njihov obstoj. Sadistično ravnanje z izbrisanimi, ki ga najbolje ponazarja prav uničevanje osebnih dokumentov na »šalterjih«, je v absolutnem nasprotju s politiko prijazne birokracije, ki jo je praktično sočasno oznanjeval predsednik vlade dr.. V uradu predsednika vlade je bila ustanovljena celo služba, ki naj bi pomagala posameznikom, ki se ne znajdejo v birokratskih labirintih.