Izbris bi torej težko postavili v kontekst obrambe pred potencialno zunanjo grožnjo. Če bi namreč potencialna zunanja ogroženost obstajala, se februarja, marca in aprila 1992 ne bi odvijal oster boj za oblast, pač pa bi politične stranke strnile vrste.
Če bi upoštevali le te okoliščine, bi lahko trdili, da se je množična kršitev človekovih pravic ob izbrisu zgodila nehote.