Veliko večji primer samodržca je bil seveda Stane, desetletje prvi sekretar ZK, ki je brezprizivno odločal o karierah in usodah množic, in bil ob koncu osemdesetih podpredsednik države. Ko sem imel z njim intervjuja v letih 1987 in 1989, je svojo politično latovščino gnal v nedogled, toda z ozirom na svojo voluminozno postavo je vsake toliko globoko zajel sapo in ob tem kajpak obmolknil. Takrat sem izkoristil to biološko stanje in presekal litanijo z vprašanjem.