Vajenci, ki so še zelo mladi, s sumom fantje začnejo že pri petnajstih in so še normalne postave, kot kakšne marljive čebele strežejo učiteljem. Sumo je menda ena redkih stvari na Japonskem, ki se ne prenašajo kot družinska tradicija; z njim se lahko ukvarja vsak moški, njegov družinski izvor pri tem ni pomemben.
Kar se gledališča tiče, je Japonska svojevrsten fenomen.