Predstavljal sem si jih kot žive ljudi: enega ustrelijo sredi plesa; drug umre med vožnjo, v obleki, kravati, tam pa ga je presenetil brizg krvi. Tega ni pričakoval, zato moj mrtvak ni bil nič žalosten, turoben. Kakšen se je držal še na smeh, ko ga je zadelo sredi krohota ali s pesmijo na ustih.