Najprej je bil pri , potem pri , ta ga je poslal k namestniku direktorja VIS-a, namestnik ga je odpeljal do šefa , vmes je obiskal , v Mariboru je spet sodeloval z dobrimi znanci. Po Čengićevem nastopu je postalo jasno, da mariborski tovor nikakor ni bil namenjen kakšnemu podalpskemu ali podpohorskemu državnemu udaru. V resnici je šlo za to, da je obrambni svet, ki je posloval pri predsedstvu RS, po vojni v Sloveniji sprejel sklep, da Slovenija po svojih močeh pomaga Hrvaški in Bosni, saj bi pomoč tema dvema državama povečevala varnost Slovenije.