Štiri leta je preživel v zaporu, od tega osemnajst mesecev v samici, sredi petdesetih let pa je bil vendarle izpuščen na prostost. Potem je kot strokovnjak za pigmente predaval na akademiji za likovno umetnost in pisal.
Roman Umiranje na obroke sodi med prva publicistična dela, ki pripovedujejo o brutalnosti povojne oblasti.