Umiranje na obroke govori o dahavskih procesih, montiranih povojnih sodnih procesih, na katerih je nova oblast ‐ ji je rekel tudi rdeča inkvizicija ‐ preganjala nekdanje dahavske taboriščnike, češ da so v resnici saboterji. , sicer kemik po poklicu, je bil sam žrtev enega od dahavskih procesov. Med 2. svetovno vojno je bil namreč zaprt v zloglasnem nemškem taborišču Dachau, po zlomu nacizma je bil krajši čas uradnik na ministrstvu za industrijo, potem pa je OZNA v njem prepoznala sodelavca zarote proti novi ljudski oblasti.