Ob vsem zares iskrenem sočutju, ki ga čutimo do nekaterih izbrisanih, seveda ne tistih, ki našega državljanstva niso hoteli in tudi za take vemo, pa tudi mi ne moremo razumeti tolikšne ignorance do ljudi, ki so krvaveli za našo domovino in pri tem izgubili vse do zadnjega. Če je še izražanje nezadovoljstva nad svojo situacijo tretjerazrednih državljanov razumljeno kot rasizem, potem se domoljubje prav zares ne izplača. Če bi naši predniki ne bili tolikšni domoljubi, bi jim morda premoženje ostalo, bivša država bi ga nacionalizirala in danes bi ga dobili po zakonu o denacionalizaciji nazaj.