Stojim na eni od številnih blagajn pri najboljšem sosedu, v njegovem največjem nakupovalnem centru na svetu. Stihija zvrhanih vozičkov, ki jih pred sabo rine bolj ali manj nervozni živelj, se za mojim hrbtom postroji v kolono epske dolžine, kar v času vladavine veselega decembra ni nič neobičajnega. Prvi možakar za mano s senco prizanesljivega nasmeha na ustih in bežno dvignjeno obrvjo preučuje artikle, ki sem jih razvrstil po tekočem traku.