To sem imel, da sem ponudil gostom, bila je znana pijača tudi v diplomatskih krogih. Spominjam se češkega ambasadorja, kateremu sem rekel, da je to zdravilo zoper vse bolezni duše in telesa, da pa mora grešnik popiti malo več. Ko sva se pogovarjala, sem mu nalil kozarček, pa ga je popil, drugega in ga je popil, tretjega in ga je spet popil, četrtega pa nisem takoj natočil in on je sam dvignil kozarček rekoč: »Ekscelenca, jaz sem velik grešnik!«