Kar je bil zadosten povod za vnovičen val fobij, ob katerih se nam počasi že kravžljajo lasje in nas stiska v želodcu in smo vse bolj prepričani, da smo narod, ki nujno potrebuje psihoterapijo.
V slabem letu, odkar so se v javnosti prvič pojavile razprave o gradnji džamije, se v artikulaciji argumentov proti gradnji pravzaprav niti ni veliko spremenilo. Morda le toliko, da so se politiki, če ne drugega, naučili osnovnih izrazov, kot so recimo džamat, na klopeh v mestnem svetu je bilo videti celo knjige o islamu.