Najlepše je, ko ima svoboda prosto pot in trume ljudi mečejo kovance v vodnjak, ki si ga sezidal že dolgo prej v svoji glavi. Ko ti štirideset živih papig leta okrog glave in prišepetava 'zaželi si kreacijo', kreirati, spreminjati zunanjo obliko stvari in si želeti, da bi včasih s tem spremenil tudi notranjost, bistvo. In ko ti to včasih uspe, si ponoviš stavek kolega '': 'We must be realistic and demand the impossible,' in potem se tudi sam počutiš malo revolucionarja, seveda, če ti uspe narediti nemogoče.