Ljonja pa je kar naprej krmaril razpadajočo ‐ brez ceste in smerokazov ‐ na slepo. Vrhunec vere v Ljonjo in njegovo predstavljanje vere je bil trd, a varen avtomobilski pristanek ob spustu s poraščenega griča. Obredni ples, bobnanje in kasnejše obvezno žganjepitje ob starih skalnih risbah se niso mogli primerjati z njegovo mojstrsko vožnjo.