Šestinštiridesetletna je nekoč študirala v Leningradu, kjer je bilo zanjo, ker je bila pripadnica manjšinskega naroda, rezervirano študijsko mesto ‐ temu se je reklo imeti rumeni karton. Tedaj sem se v Moskvi počutila bolje kot v Hakasiji, ker so me tam jemali kot osebnost.
Danes predstojnica katedre za kulturologijo na hakaški državni univerzi svoje mlajše hčere ne bo poslala po znanje z rodne grude.