Nemška sled pa je ostala v potnih listih, v imenih več rodov Hakasov.
Čeprav so Hakasi tradicionalno poimenovali otroke s čim bolj neopaznimi imeni, recimo Copatka ali Skledica, da zli duhovi ne bi vzljubili otrokovega lepega imena ali mu ga zavidali in se mu ne bi maščevali. Anžiganova pravi, da je ljubezen Hakasov do lepih imen posledica manjvrednostnega kompleksa naroda, ki izvira že iz časov nasilnega pokristjanjevanja, posebej pa se je okrepil zaradi prevlade v SZ.