Ko je dvanajst brežiških žena leta 1994 pisalo poslancem državnega zbora in prosilo za pomoč pri združevanju družin, jim je odgovorila predsednica komisije za peticije. V odgovoru je zapisala, da se komisija strinja s pojasnilom ministrstva za notranje zadeve. “Sočasno pa je bilo opozorjeno na še vedno obstoječo možnost skupnega bivanja družine na ozemlju druge republike, kar nikomur ni preprečeno,” je tedaj brez sramu zapisala in s tem ločenim družinam z mladoletnimi otroki povsem odkrito, z dokumentom in žigom državnega zbora, predlagala, naj zapustijo domovino.