Predvsem zato, ker imajo številke od dve do deset v slovenščini preveč soglasnikov. Pomembni so predvsem samoglasniki, na katere so končajo vse številke v tržaškem narečju: dve ‐ do, štiri ‐ quatro, pet ‐ cinqu, osem ‐, devet ‐ nove ... In ravno prava izgovarjava ponuja ogromno možnosti, da pri nasprotniku povzročiš zmedo in bes.