»Čečeni? Pri nas ni nobenih Čečenov,« se je zlagal Gubandži, voznik zelenega terenca, ki po potrebi prevaža tujce iz Zugdidija v štiri ure oddaljeno Mestio, upravno središče in prestolnico gruzijske gorske pokrajine Svanetije. V Tbilisiju se je namreč šušljalo, da se je le nekaj tednov pred mojim obiskom v majhni vasi severne Svanetije ponoči na skrivaj znašlo več sto čečenskih upornikov, ki so zahtevali hrano in vodo, potem pa prav tako neslišno, po ozkih poteh med ledeniki, izginili naprej, v Abhazijo, da bi zaklali kakega.