Kot da je tipom na ministrstvu mar, kje umremo in kako umremo. Kot da se v ustanovah, ki so pod nadzorom države, ne dogaja nič, kar bi lahko poglabljalo prostor za naše dvome, strahove, slabo vest. Zaradi vsega, kar je mogoče videti in slišati tu, je lahko dobila krila domišljija o tem, kaj se šele dogaja tam.