Če bo ustavno sodišče pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma po pričakovanjih znova zavrnilo, je seveda mogoče pričakovati, da bodo nasprotniki poprave krivic, prizadejanim izbrisanim, to ocenili kot “politično” in nedemokratično odločitev. Vendar pa ustavno sodišče za sprejem drugačne odločitve verjetno sploh ne bo imelo nobenih resnih možnosti. Referendumi namreč tudi v evropski demokratični tradiciji niso najvišje merilo demokracije, pač pa so pod stalno presojo sodne veje oblasti zaradi nevarnosti, da bi z njihovo pomočjo državljani lahko uvedli “diktaturo večine” in s tem povzročili kršitve človekovih pravic manjšin.