Ene so bile lične, iz silikona ulite japonske ribice, druge so bile izdelane iz kovancev nekdanje države in iz plastičnih ali gumijastih trakov, ki so oponašali vitka telesca piškurjev. Vse pa so imele nekaj skupnega ‐ globoko so bile zapete v težak, z vodo prepojen les, skupaj s po nekaj metri plapolajočega, skoraj nevidnega laksa. Starejšim se je po prepereli plastiki in oksidirani kovini videlo, da so v lesu ujete že celo večnost, druge so bile še čisto nove in na najbolj sveži med njimi je bila pripeta in z najlonsko vrvico trdno privezana še pred kratkim živa riba.