Po uvodnem turbo nadrealističnem striptizu ultra okorne amaterske slačipunce, ki se na partijski zastavi in v plesni vnemi celo zruši plastični dekorativni element, ki je na mizi po vsej verjetnosti stal že od osemdesetih let minulega stoletja, se nenamerni humorni vložki nehajo in nastopi naiva v najbolj prvinskem pomenu besede. Sledi nizanje grobih rezov ter nepovezanih fukcev, občasnih "fafkov" in divje zaraščenih mednožij obeh spolov, posnetih z nemirno kamero, pred katero se nekdo - bržčas scenarist, režiser, kamerman in montažer v eni osebi - ves čas sprehaja in daje akterjem navodila, kaj naj govorijo in počnejo.