Prav zato smo lahko na drugi strani videli (po njunih besedah vedno bolj neenakopravna) gospoda Peterleta in in slišali tudi, kaj vse so gospodje, ki nasprotujejo vrnitvi statusa izbrisanim, pripravljeni storiti za spoštovanje (svojih) človekovih pravic v Sloveniji. Najbolj promovirani evropski poslanec pa nam je pokazal, da je pripravljen vreči skozi okno načela človekovih pravic in zagovarjati stališče, da je prav/o tisto, ker je dobro za slovenski narod in mu služi.
Zdi se mi, da tisti, ki poskušamo zagovarjati državljansko državo in državo pravic, ne pa države slovenske narodne dobrote, postajamo vse bolj komična karikatura.