Kasneje se je izkazalo, da iraškega orožja za množično uničevanje sicer ni, domnevni prepričljivi dokazi, katerim je verjela tudi slovenska diplomacija, pa so služili kot alibi za okupacijo Iraka. To, da je slovenska diplomacija izrazila verovanje v obstoj iraškega orožja za množično uničevanje, je bila cena za vstop v Nato. Če ne bi pristopili k deklaraciji, ki jo je napisal orožarski lobist, sicer tudi avtor republikanske zunanje-politične platforme, ne bi bili povabljeni v imenitno zavezništvo.