Torej, znašel sem se pred dvaindvajsetimi vzorci šmarnice in drugih samorodnic. Hudirja, pa vse do včeraj, ko sem ponovno pregledal svoj ocenjevalni listič, sem bil sveto prepričan, da jih je bilo samo osemnajst, kako so mi zadnji štirje izginili iz spomina, ne vem. Mogoče bi bilo treba pojasnilo iskati v našem malce prirejenem ocenjevalnem pravilu, saj nam "srknjenega" požirka ni bilo treba izpljuniti.