Sodeloval je lahko prav vsak vinar le s tem, da je prinesel v oceno steklenico svoje bere. Navadni obiskovalci, tisti, ki plačujejo vstopnino, seveda do šmarjaka sploh niso prišli, kajti zakon določa, da vina samorodnic ne smejo v javno prodajo, temveč lahko zadovoljujejo le domače potrebe. Sicer sem se pred tistim od Frajkinclarjev, ki je bil brez dvoma alfa šef celotnega heca, važil na vse načine, navidezno malomarno trosil razne zanimivosti in podatke o samorodnicah, pri tem pa skušal zbujati vtis, da so to le paberki iz ogromnega tolmuna mojega enološkega znanja, a je bil vendar nekam skeptičen.