V tem kontekstu se mu zdi, da je v moškosti in ženskosti neki smoter, »neki namen, neki cilj, neki telos, ki ga je potrebno resno upoštevati takrat, ko nivo narave kot danosti dvignemo na nivo naše razvojne refleksije. Kajti samo s pomočjo naše racionalne refleksije in razmisleka potem tudi začnemo ustvarjati pravila našega vedenja«. Zato je naravo treba vzeti zares.