Čeprav že to, kar sem (glede na zavezo sodniške molčečnosti) smel javno povedati, jasno demantira ta smešni konstrukt. Da bi se usmerili v raziskovanje tega, kdo vse je odgovoren za to, da se je ta odločba US potem še vse do danes izigravala (kar je pa vse javno dostopno), in kdo za sam sramotni izbris leta 1992 ‐ to pa seveda ne ne Hrenovi ne diši. Normalno, saj od izbrisanih in od Krivica ne morejo pričakovati reklam in sponzorjev ali politične in javnomnenjske podpore ‐ pametni novinarji raje plavajo s tokom nahujskanega javnega mnenja in se mu prilagajajo, kot da bi se mu zoperstavljali.