Vse dopisovanje s pobudnikom je potekalo zgolj v ruskem jeziku, ki ga je tudi sam uporabil v svojem pisanju, naslovljenem varuhu.
Neznanje slovenskega jezika nikakor ni ovira za dostop do varuha, tudi v primeru, da gre za jezik, ki ga ne govorijo osebe, zaposlene pri varuhu človekovih pravic. Praviloma so pobude tujcev že po svoji vsebini prednostne narave in jim varuh namenja posebno pozornost zaradi hitre rešitve zadeve.