Titoistični model je prakticiran v najvulgarnejšem smislu. Vlada vodi davčno politiko po logiki Superhika: jemati revežem, da bi dajal bogatim. Zato je tako imenovana socialdemokratska stranka dejansko neokomunistična skupnost dobre petdeseterice, brez orientacije, ki pa je ustvarila sistem privilegijev za politično elito, ki pa ni nikoli obstajal v Titovi Jugoslaviji.