»In začele so se težave, saj patologi niso mogli pregledati vseh vzorcev tkiv,« je pred letom dejal, to pomeni, da se je po letu 1997 zaostanek najbolj povečal. Drugo pa je, da bolniki za rakom umrejo v treh do štirih letih ‐ čeprav je povprečje težko določiti, saj je čas umiranja odvisen od številnih dejavnikov ‐, tako da se zaostanki iz 90. let časovno ujemajo s povečano umrljivostjo na prelomu tisočletja. Zato bo moral nekdo pojasniti neverjetno rast števila umrlih rakavih bolnikov v celjski regiji in dokazati, da je tako velika stopnja rasti posledica česa drugega, ne pa zaostankov pri pregledovanju tkiv.