Sin, seveda, opravi z Rošlinom, materi pa mirno ‐ vse v tej pesmi je mirno ‐ reče: mati, pite vodo iz črne gore, ste želeli piti mojo kri, zdaj pite kri Rošlinovo.
Kaj je fant storil z materino krvjo, se ne pove, pa ni težko uganiti.
Blago rečeno, v našem značaju je vsaj toliko grobosti kot nežnosti.