Zakaj je torej štorija paradoksalna? Ker se zdi, da predsednik republike sicer nima nobenega operativnega vpliva, hkrati pa bi bil ‐ če res postane predsednik uprave NLB ‐ že drugi direktor po vrsti, ki je blizu ljudem iz okolice aktualnega predsednika. Pač, je na čelo Ljubljanske banke prišel, med drugim, tudi zaradi priporočil, ki mu jih je namenil, utemeljitelj Ljubljanske banke.